(VIR: STA)
Ljubljana, 22. junija – V Ljubljani poteka mednarodna konferenca o bodočem razvoju invalidskih podjetij v Sloveniji. Podlaga srečanju je razvojna strategija, s katero je zavod invalidskih podjetij (ZIPS) opredelil njihove prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti. Vlada se je po besedah premiera Mira Cerarja zavezala k spodbujanju razvoja tovrstnih podjetij.
Vlada bo tako po premierjevih besedah nadalje spodbujala zaposlovanje invalidov in storila vse, da bo invalidsko podjetništvo v spreminjajočih se ekonomskih razmerah lahko uspešno. Da sta delo in zaposlitev za invalide ključnega socialnega in ekonomskega pomena za samostojno življenje, je zapisala tudi v akcijskem programu 2014-2021. Pri tem bo spoštovala njihov moto Ničesar o invalidih brez invalidov. “In prav tako ničesar brez socialnega dialoga,” je med drugim poudaril Cerar kot častni pokrovitelj konference.
Na pristojnem direktoratu ministrstva za delo na 60-letno tradicijo in razvoj invalidskih podjetij gledajo s ponosom. Kot je v imenu generalne direktorice povedala sekretarka Damijana Peterlin, o njihovi uspešnosti pričajo statistični podatki in drugi kazalci, vendar se bo na spremembe poslovnega okolja treba pravočasno in pravilno odzvati. Država jim za zagotavljanje konkurenčnosti omogoča stabilno financiranje ter vrsto olajšav in spodbud. Letna državna podpora znaša 80 milijonov evrov in se po pričakovanjih ne bo spreminjala.
V Sloveniji je trenutno zaposlenih skoraj 31.000 invalidov. Predsednik odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide Uroš Prikl bi si želel, da bi bila številka višja, saj je, kot je poudaril, pravica do dela ena od temeljnih človekovih pravic. Invalidi so po njegovih besedah največja manjšinska skupina na svetu: živi jih več kot 650 milijonov. V EU jih je 80 milijonov, v Sloveniji pa med 160 in 170.000. Možnosti za razvoj invalidskih podjetij vidi v socialnem podjetništvu.
Predsednik pristojne komisije DS Peter Požun je opozoril na “precej zastarel” sistem invalidskega zavarovanja in večplasten pristop do invalidov, ki med drugim zahteva sodelovanje izobraževalnega sistema, gospodarstva in trga dela kot tudi premišljene posege zaposlovalnih politik.
Da je za zaposlovanje invalidov potreben širok nabor najrazličnejših politik, ukrepov in oblik sodelovanja, je v uvodu izpostavil tudi Boris Šuštaršič, predsednik ZIPS, ki je konferenco pripravila. Po njegovih besedah se namreč ni mogoče izogniti dejstvu, da obstajajo tudi skupine invalidov, ki se na trg dela ne morejo vključiti.
Razvojno strategijo invalidskih podjetij v Sloveniji, ki so jo na konferenci predstavili zainteresirani javnosti, so v ZIPS oblikovali, ker od leta 2002 ni bilo dokumenta na to temo, pa tudi v dveh letih od konference o zaposlovanju invalidov se po trditvah Tatjane Brumnič Smrekar ni zgodilo nič.
Pripravljavci strategije si, kot so zapisali med kratko- in dolgoročne cilje, med drugim prizadevajo za vsakoletni dokument in evalvacijo o državnih ukrepih za invalidska podjetja, stabilno zakonodajo in ponovno uvrstitev ZIPS med invalidske institucije, ki imenujejo predstavnike v svet za invalide. Njihov cilj je tudi ohraniti 40-odstotni delež zaposlenosti invalidov za pridobitev statusa invalidskega podjetja, razvijati skupno blagovno znamko, tovrstnim podjetjem omogočiti pridobivanje posojil in nepovratnih sredstev.
Če invalidska podjetja ne bi imele državne pomoči, bi poslovala z izgubo, je povedala Brumnič Smrekarjeva. V Sloveniji jih je bilo lani 144, polovica od skoraj 11.000 zaposlenih je bilo invalidov.